Srečne frizerke

Moja frizerka me ima rada. V 5 minutah zasluži na moji glavi  7,50€ + 0,50€ (napitnina) = 8,00€.  Ko  sedem na njen stol in  me vpraša: »Kako?«, ji zmeraj odgovorim: »Na 3 mm – po celi glavi!«. Ona pa »A ne bo preveč?«. Jaz pa: »Ne, ravno prav bo – če bi bilo po mojem, bi imel ves čas na 3 mm, ampak potem bi moral biti vsak teden pri vas!«

Moja frizerka ne bi imela nič proti tudi če bi me vsak teden strigla, saj bi potem svoj denar zaslužila še prej kot v 5 minutah. Striženje mojih las je res zelo preprosto: zavežeš prt okoli vratu, naravnaš strojček na 3 mm in – bzzz bzzz bzzz – opravljeno je kot  bi mignil.

V tem frizeraju sta pravzaprav dve frizerki. Ena je svetlolasa in zgovorna, druga pa temnolasa in bolj molčeča. Obe me imata radi in tudi jaz imam obe rad. S svetlolasko klepetam, s temnolasko bolj molčim in oboje mi je prav.

Zadnjič pa sem doživel spremembo. Nova frizerka! Majhna okrogla rdečelaska!

»Ah, vi ste!« se me je razveselila  »Saj me poznate –  Majda iz salona Pavla, več let sem vas strigla!«

Kaj je ne bi poznal. V salon Pavla sem se hodil strič več let, ker je bil blizu mojega doma.  Potem pa je hiša dobila novega lastnika, ki je čez noč povišal najemnino, salon so zaprli in Majda je  izgubila službo. Več let je bila brez dela, zdaj pa se ji je ponudila nova priložnost v novem salonu. »Še predstavljate si ne, kako hudo mi je bilo v tem času, ko nisem mogla delati!« mi je rekla, ko mi je zavezovala prt okoli vratu. »Ubogi mož in otroci, ki so me morali prenašati!«

Tudi Majda me je imela zmeraj rada, in v teh letih, ko se nisva videla, se niso njena čustva do mene prav nič ohladila. Vsa je žarela, ko me je strigla, poplesavala je okoli stola in si brundala veselo pesmico, nič se ji ni mudilo končati. Ko je opravila z lasmi, se je lotila še obrvi in kocin v ušesih, še glavo mi je zmasirala in  toliko da me ni cmoknila na plešo!

Srečna frizerka Majda, srečne vse moje frizerke, srečen vsak, ki z veseljem opravlja svoje delo!

(Ne samo da se strižem na balin, sem tudi  plešast in k sreči mojih frizerk prispeva tudi to, da imajo z mano res zelo zelo malo dela!)

  • Share/Bookmark

9 odgovorov to “Srečne frizerke”

  1. chef komentira:

    Očitno res rad hodiš k frizerju, da si nisi raje omislil strojčka … amortizira se že po treh do petih obiskih frizerja. Jaz sem imel pa s frizerkami vedno težave v odnosih, zato sem po svoje kar vesel, da sem postal plešast.

    Tudi mene pa čudi, da frizerke tako rade delajo.

  2. etorkar komentira:

    A si sam opereš avto ali ga zapelješ v avtopralnico? A si sam skuhaš kavo ali greš v kavarno? A se sam ostrižeš s strojčkom ali greš k frizerju (frizerki)? Za nas, ki smo nagnjeni k ležernosti in uživanciji, tukaj ni nobene dileme. Tudi zaradi stroškov ne, saj ne gre za kakšne velike denarje, par evrov gor ali dol. – Pa tudi frizerji morajo od nečesa živeti!

  3. domovoj komentira:

    etorkar, podpišem!
    Čeprav moje izkušnje s frizerji/frizerkami govorijo takole: http://blog.domovoj.com/2009/05/23/o-friziranju/

  4. etorkar komentira:

    Vidim, da s pisanjem o frizerkah in friziranju nisem zaoral ledine. A za razliko od večine blogovskih piscev in komentatorjev, ki ne marajo sedeti na frizerskem stolu (nekdo je šel celo tako daleč, da ga je primerjal z zobozdravniškim!), pa se sam na njem kar dobro počutim. Frizerjev tudi jaz ne maram, frizerke so mi pa vse všeč, vsaka na svoj način. Najbrž sem pa tudi malo samovšečen, saj sem si tudi sam všeč, ko se gledam v frizerskem ogledalu z zmeraj lepšo in lepšo frizuro.

  5. Okapi komentira:

    8 evrov, pa 20 minut, da prideš do frizerja, pa 10 minut, da prideš na vrsto … Ali pa se doma vsak teden parkrat potegneš s strojčkom, naravnanim na 3 mm, po plešasti glavi. 8 evrov in pol ure časa pa greš še vedno lahko zapravit v kafič in namesto s frizerkami flirtat s kelnarcami.

    O.

  6. Špelca komentira:

    hihihi, jaz imam pa rada frizerje, frizerji pa mene :) Res da nisem bila od novembra pri frizerju, ker si puščam malo daljše lase, a frizer, ki je takrat nadomestil mojega starega frizerja, je tak strokovnjak, da me je postrigel tako dobro, da prehodna frizura (iz kratkih v dolge) sploh ni pregovorno grozna, ampak čisto v redu. In takrat sva se lepo dogovorila, da mora frizura pasati k mojemu značaju, ne pa slediti modnim mušicah in muham.

    Je pa res še nekaj drugega, ponujajo ti, da bi se sam strigel. Ne, ne, se je boljše vsaj malo razvajati – pa naj to dela frizerka, ki se ji plača, ali pa ljubljena oseba, ki dobi nagrado za razvajanje :)

  7. Špelca komentira:

    aja, pozabila pripopat link – zgleda, da smo že vsi o frizerjih in frizurah pisali ;) http://grizeminpraskam.blog.siol.net/2009/09/01/zdaj-bo-pa-zadost-japajade/

    Porkamotorka, špice moram dat porezat …

    Pa še nekaj sem se spomnila, marsikje so frizerji in frizerke že kar v vlogi natakarjev in natakaric – za šankom se ljudje velikokrat izpovejo, pri frizerjih pa tudi.

  8. chef komentira:

    Saj razumem. Tudi jaz marsikaj raje plačam, ampak s frizerkami pa nisem nikoli prišel skupaj.

  9. Nevenka komentira:

    oh, mene nobena frizerka ne razume. Pa ne mislim, da hodim tja na kako terapijo. Frizuro mi skoraj vedno naredi nekam po svoje, ne po moje…Zaračuna pa po svoje. Itak. Edini frizer, ki me je dobro strigel tako hitro salone menja, da mu sploh ne utegnem slediti. Očitno me samo moški tako vidi kot je treba.

    Ti pa privoščim srečno frizerko, ta se gotovo bolj posveti tvoji glavi kot kakšna hudo nesrečna. In to za isto ceno.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !