Rojstni dan

Že lani ob tem času sem  napisal: »Kurc gleda 57. rojstni dan!« Res nimam razloga, da bi zdaj ko imam še eno leto več na grbi ,  napisal  kaj drugega kot: »Kurc gleda 58. rojstni dan!«

Lepo  pa je, na primer,  praznovati 8. rojstni dan.  Prideš iz šole domov in na lepo pogrnjeni mizi te čaka torta z osmimi svečkami, ki jih moraš sam prižgati in potem tudi vse naenkrat sam  upihniti. ( In če ti uspe, si lahko za  nagrado odrežeš največji kos torte!)

Tudi 18. in 28. in celo 38. rojstni dan človeka še ne spravi nujno v slabo voljo… Ampak  potem  te počasi a neizprosno doleti 48…58…68  – in še vsa ta grozna vmesna leta! Kakšna mizerija, kakšen dolgčas, kako dolgočasni in nezanimivi so ljudje v srednjih in poznih srednjih letih!  Na bolje se začne obračati šele,  ko si že res star,  ko jih imaš , recimo, 78…. Ko  pa prilezeš  do  88 ali  celo do  metuzalemskih 98,  si pa itak car, tako visoke starosti pač  ne doživi vsak, in si dvakrat car,  če si se za povrh še sposoben zavrteti na plesišču ali narediti kakšno lažjo telovadno vajo, kot npr. Leon Štukelj.

Sicer imam rojstni dan šele čez en  teden, ampak že zdaj  rečem da ga kurc  gleda, da bo res držalo kot pribito!

  • Share/Bookmark

8 odgovorov to “Rojstni dan”

  1. butec komentira:

    Pa tudi ta opazovalec,je iz leta v leto,bolj ubog!

  2. Dajana komentira:

    Rojstni dan je “vrhunec” leta nekega človeka. Če tvojega rojstnega dneva drugi ne praznujejo ali ga sploh ne opazijo, potem se moraš zamisliti sam nad sabo. Ti lahko nekaj spremeniš! Samo ti, nihče drug!!!! Najhuje je pozabiti na to, da imaš sploh rojstni dan. Tako sem jaz delala zadnja leta. S tem sem zanikala samo sebe. :( Ne, niti slučajno to ni isti dan, kot so vsi drugi. To je tvoj najpomembnejši dan! Naj bo največji dan radosti! Ta dan moraš praznovati, povabiti svoje najboljše prijatelje in svoje najdražje, noreti, noreti, noreti, razbijati kozarce, častiti življenje! No, tako bi sicer moral potekati vsak tvoj dan, da bi se življenju sploh reklo življenje. Rojstni dan pa bi moral biti vrhunec sreče, zadovoljstva in druženja. Vrhunec. In to si čisto vsak od nas želi. In to si čisto vsak od nas zasluži!

    Že vnaprej ti želim lepo praznovanje in vse najboljše za tvoj rojstni dan, dragi etorkar! ;)

  3. Smorny komentira:

    Jao, spet “kako smo vsi posebni…”
    Kakor hitro slišim “moraš”, se mi sproži obrambni mehanizem, zato ne jemat osebno. Človeku se ne govori, kaj mora. Lahko daš zgled in morda ti bo sledil.
    Če gre človeku rojstni dan na ku*ac, že ima svoje razloge. In naj ve, da v tem ni sam.
    Meni predstavljajo te klišejske obletnice lastnega rojstva, nepotrebno breme. Vsi ti nekaj čestitajo, pa želijo zdravja in neka, vse prevečkrat prsiljena prijaznost… Pa sorodniki, ki pokličejo samo, ko kaj potrebujejo se oglasijo, ker je to za njih naložba :S

    Pa nisem neki zadrtež, le RD-ji so se mi priskutili. Podobno čutim do božiča. Zakaj ga ateisti praznujejo? Zakaj se je spremenil v praznik potrošništva…
    Zakaj te ljudje čudno gledajo, če za božič sestavljaš pohištvo in za veliko noč beliš stanovanje?
    Zakaj se zapravi bajni dnar za prvi november in rezano cvetje? Da drugi vidijo, koliko so nam pokojni pomenili?
    Vse je predstava, kdo ima več, kdo ima večjega, kdo ima nov avto bele barve, kdo je bolj priljubljen, na čigavo zabavo pride več cool ljudi…

    Hvala, da sem ste me poslušali. Čudoviti ste!

  4. Dajana komentira:

    Aha, Smorny, ko si že omenil ateiste, a tale moj post govori o tebi?
    http://www.dajana.si/kako-ateist-vidi-zivljensko-pot-cloveka/

  5. Smorny komentira:

    Dajana: Sploh ne. Nisem mlačen, ne iščem bližnjic in ne počnem stvari, ker se jih spodobi početi ali ker je taka folklora. Sploh pa nisem samotar in ničesar ne počnem, da bi bilo dobro samo zame. Tudi, če sem brez uradne vere in nimam verskih ritualov, nisem ateist.
    Izredno pa cenim svobodo posameznika, zato sem se obregnil ob “moraš”. Verjetno nisi mislila tako, ampak vseeno. Če nekaj odgovarja meni, ni nujno, da odgovarja ostalim in tega se zavedam.

  6. nevenka komentira:

    Več imam let, manj mi je do rojstnih dnevov. Praznujem pa itak ne.
    Če že bi, bi z nekom, ki bi moja leta prenašal z veseljem :-)

  7. Dajana komentira:

    @Smorny: Ja, sem že opazila, da na internetu ljudje ubijajo zaradi “narobnih” besed. ;)

    @nevenka: To, o čemer ti govoriš so fiksne ideje, ne vem, kako bi prevedli “false premises” v slovenščino. Vsekakor: 1. Ti si večna osebnost in se ne boš “končala” tako, da boš umrla. ;) Čas se nikoli ne konča, samo v tem “linearnem” življenju. 2. Vseeno ti je za rojstni dan…. ???? mmmmmmm, ampak malo nelagodno se že počutiš, če se narediš na svoj rojstni dan neumno in se narediš, kot da ni bil ravnokar to dan, ki bi ga morala praznovati s topovi in ognjemeti. Madona, kaj pa je važno, če si stara 7 let ali 17 let ali 57 let ali 117 let??? In kje piše, kdaj bomo naleteli na ljubezen našega življenja? Koliko stari moramo biti? Kaj pa, če boš stara takrat 84.let (no, upam, da boš naletela nanj vsaj 30.let prej, pa vseeno…). In kaj koga briga??? To je TVOJE življenje. Lahko ga živiš ali lahko pa se delaš, kot da te ni… Kot da živiš samo zato, da ti prođe vreme… :(

    Danes sem se pogovarjala s Tamaučkom, ki je imel v soboto rojstni dan in ga je praznoval pri očetu (ni bil pri meni). In sem ga vprašala, če bi ga rad praznoval še tu, pri meni in sem mu rekla, da je popolnoma vseeno, če je ta dan RES tvoj rojstni dan. Je vseeno, vsak dan mora biti vreden življenja, če ne, ga raje ne živim! ;)

  8. NoMercy komentira:

    kera panika brez smisla :)
    Umiramo od rojstva :)
    butasto je šteti koliko imaš že let – bolje je odštavati koliko ti jih še osrtane :P

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !