Koča na Pokljuki

Ne hodim v službo. Ko sem začel po srednji šoli sam skrbeti zase, sem  v manj kot petih letih zamenjal več kot deset služb, potem me pa niso že nikjer več vzeli,  saj je delodajalcem že bežen pogled v mojo delovno knjižico zadoščal za izračun, da bi tudi pri njih le težko zdržal kaj več kot pol leta. Postal sem privatnik in to sem zdaj že skoraj 30 let.

Ne dobivam plače. Kadar me kdo vpraša, koliko zaslužim, mu rečem naj vpraša mojo računovodkinjo. Tega sam res ne vem. Ne vem niti  koliko imam na banki in koliko v denarnici. Bi moral pogledat. Najbrž ne kaj dosti, saj mi ni udobno sedeti na denarju in se ves čas trudim da ga sproti zapravim.

Odkar sem privatnik, sem si samo enkrat zaželel nazaj v službo. Posli mi niso šli dobro, imel sem majhnega otroka, žena me je gnjavila zaradi denarja in prijavil sem se za službo nadzornika v Triglavskem narodnem parku. Niso me vzeli, ker nisem bil lovec. Čeprav v  razpisu ni bilo tega pogoja, so mi na upravi parka naknadno povedali, da so vsi njihovi poklicni nadzorniki tudi lovci.

Tako mi je padel v vodo lep načrt, kako se bom s službenim džipom vozakal  po gmajnah in planšarijah pod Triglavom, podpiral šanke v planinskih kočah, pokušal sir in žganje pri bohinjskih pastirjih, prijateljeval z živino na pašnikih, stikal za borovnicami, gobami in zdravilnimi zelišči, se z vetrom v laseh razgledoval po gorskih vršacih – pa še plačo bi dobival za vse to.

Ko sem se lani ob tem času enkrat spet malo bolj posvetil denarnim zadevam,  sem bil veselo presenečen, saj sem nepričakovano ugotovil, da imam na kontu precej večjo vsoto  kot sem si pa predstavljal. Nekaj dni sem mrzlično tuhtal, kaj naj s tem bogastvom, potem sem se pa odločil. Poklical sem znanca, ki mi je že večkrat ponudil v najem svojo kočo na Pokljuki, še isti dan sva sklenila pogodbo, najel sem za tri leta, plačal za eno leto vnaprej in dobil sem ključ.

Zdaj lahko počnem vse, kar sem si nekoč želel početi kot uslužbenec TNP, le da za to nisem plačan. Pa saj je še bolje tako, plača pomeni  tudi obveznost, tako pa lahko pokljuški gorski mir uživam popolnoma neobvezno.

Sploh pa, ker mi gre spodaj v dolini zmeraj bolj vse narobe in imam počasi res že vsega čez glavo.

  • Share/Bookmark

3 odgovorov to “Koča na Pokljuki”

  1. NordStar komentira:

    He he, to je kontra svet. Uživaj v koči in okoli nje :)

  2. nevenka komentira:

    Mir se prileže, pa sem pa tja dobrovoljni planinci.

  3. lučka komentira:

    E BRAVO. JAZ SE TRUDIM ŽE 15 LET DOBITI ENO MALO KOČICO NA POKLJUKI.

    ZA LJUBI MIR. PA NIMA TE SREČE. ZATO UŽIVAJ.

    LP

    LUČKA

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !