Pomladni spomin na zimski dan v Narodni galeriji

Predlanska velika razstava slovenskih impresionistov. Zelo veliko zelo lepih slik, s seboj pa sem »odnesel« eno samo – Sternenovo Deklico, ki si zavezuje čevlje. Slika je tako majhna, da bi jo skoraj res lahko skril pod bundo in nesel s sabo, a je tako polna svetlobe in žarenja, da bi se jo videlo tudi skozi bundo.

Obisk galerije pa sem si zapomnil še po nečem: prodajalec kart, mlad fant, najbrž študent, me je vprašal, če bom navadno ali upokojensko karto. Malo sem zazijal, pri mojih letih (57) se nekateri res že upokojijo ali pa vsaj razmišljajo o upokojitvi, ker pa sem sam že praktično vse odraslo življenje v samostojnem poklicu (ne hodim v službo), tega pojma nimam v svojem miselnem horizontu. No, razmišljam po kmečko: za zapeček greš (upokojiš se) takrat, ko nisi več za nobeno rabo.

In preden sem šel gledat vse te slike, sem šel sebe pogledat v ogledalo: ali sem res videti kot da nisem več za nobeno rabo?

  • Share/Bookmark

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !