Pastir

 V LJ po dolgem času srečal B. Sedel je na klopci ob Ljubljanici, zatopljen v staro pastirsko igro, pri kateri sestavljaš in razstavljaš lesene klinčke, oz. zagozde. B. je bil v mladosti pastir, na Jelovici je pasel krave. Enkrat pred 30 leti sem ga obiskal v njegovi koči, prišel sem zvečer, ko je pri petrolejki bral Zaratustro in si svinčnikom delal zabeležke na robovih knjige. Beseda na besedo, pijača na pijačo in na koncu sva se stepla. Jaz sem začel pretep, jaz sem ga prvi na gobec, na živec mi je stopil s filozofažo o Nietzscheju in Hesseju, o neuki čredi in razsvetljenih pastirjih, o nadljudeh in podljudeh, o tistih, ki se med seboj prepoznavajo po zvezdi na čelu in onih, ki slepo rijejo po blatu. Ne vem, kaj mi je bilo, najbrž sem mu hotel povedati, da ni glavni tisti, ki veliko gobca, ampak tisti, ki prvi vstane in prvi udari. 

Ves naslednji dan sva z B. zganjala skupaj po jelovških gmajnah porazgubljene krave, ob koncu dneva pa sva bila tako utrujena  in lačna, da se nama ni ljubilo niti filozofirati, kaj šele pretepati. Skuhala sva čorbo in se dolgo v noč prijazno menila vsakdanje reči o kravah, puncah in skupnih prijateljih.

  • Share/Bookmark

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !