Avtoportret v eni potezi. Druga poteza.

»Težak karakter, sprt z ženo in sosedi, tujec v lastni hiši.«

 Glede na to, da je bil moj zadnji blog zelo kratek, sem uporabil zanj veliko preveč črne barve. Res je, da bi me sosedje najraje utopili v žlici vode in da me je tudi žena tako rekoč dala na čevelj, (ker je zadnje čase skoraj ne vidim več v hiši, mislim da se je tudi že odselila) -  ni pa res da sem težak karakter, kje neki, zelo prijazen človeček sem, in kar ne morem dojeti, da delajo z mano kot s kakšno nevarno zverino, ki jo je treba ukrotiti, onemogočiti, kaznovati  in izolirati.

 Počasi pa se navajam tudi na to,  da se počutim kot tujec v lastni hiši.  Ni se dobro preveč udomačiti in zasedeti, niti v lastni hiši niti pri lastni ženi.  Tudi domači copati te lahko ožulijo.  In tudi zdrajsani  popotni  škrpeti  so lahko balzam za noge.

  • Share/Bookmark

2 odgovorov to “Avtoportret v eni potezi. Druga poteza.”

  1. janez bb komentira:

    kwa a še nisi šel?

  2. sosedi komentira:

    le zakaj smo vsi vaši sosedi prijatelji in se tudi družimo edino TI si sprt z vsemi.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !