Pritožba

Edo Torkar, Zavod Proantika Radovljica

Edvard Povalej, Tržni inšpektorat RS, območna  enota Kranj

Spoštovani,

dne 23.3.2010 ste z odločbo št. 0610-9615/2009-8-28009 meni, oz. mojemu zasebnemu zavodu Proantika prepovedali opravljati dejavnost prodaje starih in rabljenih knjig po pošti in  internetu  z obrazložitvijo, da je to delo na črno, ker da  moj  zavod za to dejavnost ni registriran in da mora biti ta odločba izvršena takoj  naslednji dan po njenem prejemu.

Vaši odločbi nasprotujem iz naslednjih razlogov:

Proantika je – navajam polni uradni naziv – »zasebni zavod za ohranjanje, vrednotenje in posredovanje knjižne dediščine«. Zavod  ne prejema nobenih dotacij, oz.subvencij in se  vzdržuje sam s posredovanjem (prodajo) starih in rabljenih knjig. Vzdržuje in preživlja pa tudi mene osebno, saj sem v tem zavodu ustanovitelj, direktor in čistilka v eni osebi,  in je prodaja knjig moj edini vir dohodkov. Ker v radovljiški bukvarni ne prodam  dovolj za spodobno preživetje, prodajam tudi preko interneta. Tudi ta način prodaje sam zase  ne bi bil dovolj za  preživetje – oboje skupaj pa mi le nanese toliko, da mi nekako znese. Če bi se poleg klasične prodaje starih knjig   Proantika ukvarjala z nečim, kar ne bi imelo nobene zveze z njeno osnovno dejavnostjo – denimo z organizacijo padalskih tečajev v Lescah  ali trekingov v Himalaji, intenzivno rejo piščancev za zakol, izposojanjem poročnih oblek, preprodajo avtomobilov ipd…. bi bila vaša odločba upravičena in vredna upoštevanja. V Mariboru obstaja knjižni antikvariat, ki se  po novem ukvarja tudi z nepremičninskimi posli. Jasno,  da so  se morali doregistrirati!  To pa da vi, g.Povalej, moji Proantiki   dovolite klasično  prodajo  knjig, prepovedujete pa prodajo prek  interneta,  samo  zato, ker internetna prodaja ni izrecno omenjena v ustanovnem aktu zavoda, pa se mi zdi – milo rečeno – malo mimo!

Seveda, vi  boste rekli, da delate po zakonu, da je to vaša služba  in da pač morate nekaj delati, da si zaslužite plačo. A najbrž vas ne plačujejo zato, da se kot pijanec plota držite črke zakona, ampak da kdaj pa kdaj uporabljate tudi lastno glavo in  po lastni pameti presodite, kaj je dejansko družbeno škodljivo in je zato treba prepovedati,  in kaj je samo formalni prestopek.

Pravzaprav pa v mojem primeru ne gre niti za formalni prestopek, saj je v statutu zavoda Proantika črno na belem zapisano, da lahko zavod »tudi brez vpisa v sodni register opravlja druge dejavnosti, ki so namenjene za opravljanje registriranih dejavnosti in se običajno v manjšem obsegu opravljajo ob navedenih dejavnostih in lahko  prispevajo k popolnejši in smotrnejši izrabi zmogljivosti, sredstev in znanja zavoda.«

Bil sem prvi (in dolga leta sploh edini!) zasebni antikvar v Sloveniji. Antikvarne knjige prodajam po pošti že 20 let (najprej preko tiskanih katalogov, zadnjih 5 let tudi preko interneta) –   tako zasebnikom kot tudi ustanovam (knjižnicam, muzejem, šolam). Zavod sem ustanovil sicer šele pred tremi leti, a tudi prej ko sem bil še samostojni podjetnik, nisem bil posebej registriran za prodajo po pošti –  pa mi ni nikoli ni nihče očital da to ni prav in da delam na črno.

Ampak zdaj, ko ste se mi zgodili vi,  g.Povalej,  bom pa očitno res moral začeti delati na črno!

Zanimivo – skoraj hkrati z vami se mi je zgodila tudi vaša kolegica Gatejeva iz Radovljice, ki mi je prišla v inšpekcijo trikrat zapored (nazadnje zato, ker naj bi imel bukvarno v Linhartovi rojstni hiši odprto pol ure izven objavljenega odpiralnega časa -  tudi to je menda prekršek, šlo mi je na smeh, a gospa je bila zelo resna), zgodila se mi je gradbena inšpekcija (sedem let – !!!- po dejanju so me prijavili, ker sem v prvem nadstropju svoje hiše balkonsko okno predelal v balkonska vrata – na istem mestu, kjer so nekoč že bila vrata!), zgodile  so se mi  prerezane gume na avtu (vse štiri naenkrat v eni noči), dogajali so se mi (dokler nisem začel izklapljati telefona) nočni telefonski klici (iz neznane številke – in potem vse tiho je bilo…). Dogajajo se mi  sosedje, dogaja se mi celo lastna žena — Očitno se mi bo zgodilo tudi to, da me bo kdo ponoči v temni ulici s kolom po glavi!

V Radovljici, 5. aprila 2010

  • Share/Bookmark

3 odgovorov to “Pritožba”

  1. sosedi komentira:

    Pozabil si še omeniti sanitarnega inšpektorja, ki se ti je tudi zgodil in te se ne zgodijo kar tako, mora bita nekaj zelo umazanega da se zgodijo.

  2. jesis komentira:

    To ti nagaja kak sosed (ali kaka bivša) in kliče inšpektorje. Te anonimne prijave ljudje izrabljajo in zlorabljajo kot hudič coprnice. Mene je sosed maltretiral tako nekaj let (vsak teden sem imel policaje na obisku in inšpektorje), dokler mu končno iz ministrstva za okolje in prostor niso zagrozili s kazensko ovadbo zaradi lažnega ovajanja.
    Zanimivo je to, da policija in tožilstvo kaznivega dejanja lažnega-zlonamernega ovajanja sploh noče preganjati.
    Vendar je po tistem pismu z ministrstva sedaj mir.
    Sem si pa nabral cel kup izkušenj na temo “sodelovanje z inšpektorji v dobrovoljnem duhu in ob kavici”. Razumeti moraš, da so tudi oni le ludje in tako kot se ti vedeš do njih – tak odziv lahko pričakuješ. Temu se v psihologiji reče “feetback”.

  3. sosedi komentira:

    “Zanimivo je to, da policija in tožilstvo kaznivega dejanja lažnega-zlonamernega ovajanja sploh noče preganjati.”

    Ce bi vi pazljivo prebrali njegove ugovore bi prišli do spoznanja da tudi ena pritožba ni lažna ali celo zlonamerna, vse so utemljene in podrpte z zakoni, vse to se da razbrati iz njegovih ugovorov ki jih veselo razkazuje tukaj.
    Se pa dogaja iz njegove strani da prihajajo lažna-zlonamerna ovajanja določenih oseb.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !