Prijatelji

Ko sem pred leti razkopaval staro kanalizacijo v kleti naše hiše, sem se spoprijateljil s podgano, ki sem ji dal ime Lojzka. Ko sva se srečala prvič, se me je ustrašila in švignila nazaj v greznico, odkoder je prišla. Pri naslednjem srečanju mi je spet ušla, a se ji že ni več tako zelo mudilo. Počasi se me je navadila, ni več bežala, brkljala in ropotala je med staro šaro v kleti, ali pa je tiho ždela v kotu in me sočutno gledala, kako se mučim s krampom in lopato. Nikoli mi ni prišla čisto blizu, ostajala je na varni razdalji, jaz pa se tudi nisem trudil z osvajanjem in prilizovanjem. Nikoli je nisem naglas poklical po imenu, tudi hrane ji nisem nastavljal, delal sem se kot da je sploh ne vidim. A med nama se je vseeno spletla nevidna vez prijateljstva, ki pa se je na žalost končalo tisti dan, ko so v razkopano klet prišli vodovodarji, položili nove cevi in zazidali greznico.

Prijateljica K., ki nima avta, me je pred časom prosila, da bi jo peljal k prijateljici C., ki živi v samotni vasi sredi kočevskih gozdov. Bil sem vesel povabila, saj sem imel svoj načrt. Medtem ko bi obe prijateljici na mile viže kofetkali in klepetali, bi se neopazno zmuznil v gozd oprezat za medvedi. Žal je izlet na Kočevsko odpadel. K. mi je namreč tik pred zdajci povedala, da bo šel z nama tudi njen 12-letni sin, na kar sem pripomnil, da bi se fant na Kočevsko najbrž raje peljal s svojim očetom (bivšim partnerjem moje prijateljice), kot pa z enim iks stricem. Ta pripomba pa prijateljici ni bila všeč in se mi od tedaj ne oglaša več. Izgubil sem prijateljico, izgubil pa sem tudi priložnost, da se spoprijateljim s kakšnim kočevskim medvedom. Žal mi je za oboje.

  • Share/Bookmark

En odgovor to “Prijatelji”

  1. IZTOK GARTNER komentira:

    Filma Ben in Willard odlično povzameta tvojo izkušnjo :)

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !