Ko greš k ženski, vzemi s sabo bič!***

Z DN se v nedeljah srečujeva na ljubljanskem bolšjaku; oba namreč rada brskava med starimi knjigami. Tudi sporečeva se kdaj zaradi kakšne knjige, ki jo oba hočeva imeti in jo drug drugemu puliva iz rok. Kadar pa se ne puliva za knjige, se štekava in se kdaj pa kdaj tudi o čem pomeniva – pa ne samo o knjigah.

Zadnjič npr. sva moževala o ženskah. (Ja, moževala – to je prava beseda!). DN je bil svoje čase aktivist združenja za pravice otrok do obeh staršev. Člani društva, sami sveži ločenci, ki so jim bili po odločitvi sodišč (beri sodnic) po ločitvi odvzeti tudi otroci, so se odločili da bodo sredi Ljubljane organizirali javni protest. Protestiral pa je samo DN, njegovi sotrpini so se tik pred zdajci podelali v hlače. Ko je tako DN na Prešernovem trgu sam samcat mahal s transparentom in delil letake, je k njemu prišla ena gospa in ga na lepem vprašala, če bi on udaril žensko. DN je rekel »Jasno, da bi jo—«, (gospa je v strahu odskočila dva metra nazaj), »— če bi prosila za to!«

DN seveda ne pretepa žensk, razmišlja pa takole: Kjer imaš žensko, moraš imeti tudi palico. Ne v roki, ne pri mizi, ne pri postelji, lahko jo imaš v kleti ali na podstrešju, ampak ženska mora vedeti, da imaš palico in da jo boš tudi uporabil, če bo prestopila vse dopustne meje. Gorje moškemu brez palice! Baba mu bo pljunila v skledo, se mu posrala na glavo, mu nataknila rogove, mu pobrala ves denar, se mu v fris režala, ga brez sramu sramotila pred sosedi, prijateljicami in celo otroki, nazadnje pa ga bo sredi mrzle zime golega in bosega nagnala od hiše!

(*** Nietzsche, če se ne motim – ali tako nekako.)

  • Share/Bookmark

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !